O pastirjih in škratih s Krvavca

O pastirjih in škratih s Krvavca je pripoved o dveh pastirčkih, ki prvič sama paseta svojo čredo na Krvavcu. Ni jima lahko, saj ju poskušajo s planine pregnati zoprni pastirski škratje.

Pastirca se ozirata po planini. A krave Cike ni nikjer. Prav nikjer. Lučka sede na velik kamen in tiho zajoka. »Razdejana bajta, pobezljana živina, Cikin zvonček, ropotanje v dimniku, renčanje in zdaj še izginula Cika,« v solzah našteva Lučka. Potem jo spreleti: »Ojoj, Ažbe, menda se niso veliki kosmati divji možje spravili nad naju? Kaj pa, če so krive zoprne babe coprnice, ki pastirjem ne dajo miru?«

Že od davnih časov planine nad Ambrožem v poletnih dneh nudijo zavetje pastirjem in njihovim čredam. Cvetoči pašniki, prepolni zdravilnih zeli, se kopajo v soncu in dehtijo v nežnih sapah. Tišina okoliških gora objema prostrane pašnike, ki zviška zrejo na svet tam doli, svet poln hrupa, hitenja in grobosti. Kakor da bi vstopili v pravljico, tako čaroben je ta planinski svet, ki kar kliče, da se ga naužijemo.

Že poznate Pot pastirskih škratov na Krvavcu? Na Krvavcu še vedno rogovilijo škratje, obiščite pravljično planino!

20,00 

PREBERITE TUDI

sl_SI